»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto. Videl sem se, kako hodim po temnem Parizu in porinem vrata te stavbe na Ulici Cembacérès. Oči se mi na hitro zaslepijo in nekaj sekund ne vidim ničesar, v takem nasprotju je ta svetloba s temo od zunaj. Iz katerega obdobja je to? Iz časov, ko sem se imenoval Pedro McElvoy in sem se vsak večer vračal sem?«
»To je tudi prelomnica v tem, kako se jezik spreminja (...). Obstaja obdobje od začetka in sredine 19. stoletja vse do sredine 20. stoletja, ko ni bilo samozavedanja o rasizmu in uporabi rasističnega jezika.«
»V ameriškem PEN-u smo v šoku in zgroženi ob vesti o brutalnem, premišljenem napadu na našega nekdanjega predsednika in zagrizenega zaveznika, Salmana Rushdieja ... Na pamet nam ne pade niti en primerljiv incident javnega nasilnega napada na literata na ameriških tleh.«